O Grac foro e bute čhibjengo, thaj e bute kulturengo


Sie sehen diese Seite über das multikulturelle und -sprachliche Graz auf Romani.

O Foro Grac si les jekh lungo thaj barvali istorija. Vov si paš o paj Mur, thaj o Schlossberg, akava foro arakhel pes po ucipe, thaj akava than si jekh lacho than, thaj fulel ande manušeski jakh domutan. O anglutno foro si katar o 3000 berša, o vaxti anglal o Del, akava dikhel pes katar o butja save arakhle pes maj anglal ande akava foro.

Avdives o Grac si o administrativno centro e Stirijake, thaj ande leste si 250.000 manuša. Akava foro si o dujto maj baro foro andi Austrija.  O Grac si jekh baro foro, savo vazdel pes, zorijarel pes so maj but thaj ande saveste si but firme. Akava foro putrel o vudar e Austrijake e Disutne Evropasa, kova si jekh regijona ande saveste trajin 50 milionja manuša.  Ando Grac si manuša kaj si sikavde, džangle thaj save šaj te keren lachi buti. Akava foro si prindžardo soske ande leske si bare posibilipena, kaj manuša šaj te sikljon, thaj te vazden pes.  Akava foro si jekh sigurno foro, ande leste naj but džungalipe thaj bilachipe, thaj manuša šaj te trajin bizo te daran. Ande akava foro, si lache sastipnaske servizura, thaj i sistema kaj ažutil e manušen si but lachi.

Jekh istorija - but chiba

O anav akale forosko avel katar o slovensko alav "gradec" (tikni diz). O anglutno foro si kerdo katar o slavikane manuša ando berš 600 – 700 ando nevo vaxti. Ando 8to šeliberš avile e Bavari thaj e Franki, save ande pesa o xristijanstvo. Pal odova, o neve manuša asimilirisarde e slavikane manušen. O maj anglutno lil, savo sikavel o anav Grac, si katar o 1128.  Duj thaj dopaš šeliberša maj palal, ando berš 1379, o Grac achel rezidencija e manušenge save akhardon sar Xabsburgura. Grac si e rezidencija e Xabsurgenge dži ko berš 1619.  I ugno influencija, savi akhjarel pes ando foro, avel katar o Renesans. Ande akava vaxti o italijanska arxitektura kerde o maj bare thaj prindžarde khera ando foro thaj vi kerde e diz po Schlossberg.  E diz naj si astardi kaniskastar, ama si pagjardi ando berš 1809, kana Austrija peli katar o Napoleon thaj leski armija. E foroske manuša pokinde but love, ande kodeja achile thaj i kambana thaj e satoski kula. Akana o foro si but barimasko akale monumentenge.

Bute kulturengi tradicija

O foro Grac si ande jekh regijona, ande saveste si but tradicije thaj but kulture. Ando foro Grac šaj te dikhes e influencija katar but kulture, sar i romansko, i ungrikani, i germansko-alpisko kultura. Ando Grac si bare monumentura katar o goticesko vaxti, thaj katar o Renesans, thaj katar o Barok, thaj katar o historicisko vaxti vi thaj katar o Art Nuvo.  Maj but arakhes but moderno arxitektura, savi but ašundi thaj prindžardi si.
Akava lacho dikhipen thaj barvalipen e forosko si prindžardo oficijalno ando berš 1999 katar o UNESCO, thaj si xramosardo ando baro barvalipen andi lumja. Akava xramosaripen del jekh baro zoralipen e foroske, thaj vazdel o kulturalno barvalipen e forosko.  O Grac avdives si jekh platforma, kaj keren pes internacijonalno kidipena, thaj kaj si vakjaripen maškar o manuša katar diferentno kulture. Ando berš 2001 o Grac si prindžardo sar anglutni Evroputno foro vaš o manušikane cacipena katar o UNO, thaj ando berš 2003, si prindžardo sar i Evroputno maj baro foro vaš i kultura.

Chibjengo barvalipen

O Grac lila o responsabilipen vaš e chibjengo barvalipen. Ando foro si o Evroputno centro vaš o terne chibja, save kerda pes katar Evropako Konsilo, savo rodla te zorijarel e chibjengo barvalipen maškar peske membrura. O manuša ando foro vakjaren maj but katar o 100 chibja. O škole ande akava foro den jekh bari posibilipen kaj te šaj te sikljon pes o terne chibja. O sikljarne šaj te alosaren katar o 15 diferentno chibja, thaj vi e dejaki chib.  O chavore, save na vakjaren Njamcicka sar dejaki chib, šaj te sikljon pe 17 chibja. Ando Grac si but oficijalne thana, save kamen te zorijaren e chibjengo barvalipen ando foro: thaj ande universiteti, thaj ande škole, thaj ande vaver institucije. Savore keren buti te zorijarel pes o sikljavipen vaš o chibja, na numaj ande akava foro, vi ande avera forura andi Austrija.

Übersetzung: Diana Kirilova