Mnogojezično, multikulturno mesto Gradec

 
Sie sehen diese Seite über das multikulturelle und -sprachliche Graz auf Slowenisch.

Zgodovina kraja, ki se je razvijal okoli strmega skalnatega hriba ob reki Muri, graškega Schloßberga, se je pričela pred približno 5000 leti; v centru Gradca, ob vznožju hriba Schloßberg, so pred kratkim odkrili sledi naselitve iz kamene in bakrene dobe (ca. 3000 pr.n.št.).

Danes je Gradec glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske in drugo največje mesto Avstrije, pomembno gospodarsko mesto na jugovzhodu dežele, ki leži na pragu gospodarskega prostora Jugovzhodne Evrope, ki šteje 50 mil. ljudi. Zaposleni v Gradcu imajo visoko stopnjo izobrazbe, četrtina jih je končala študij. Gradec je sedež svetovno znanih gospodarskih podjetij in je izredno varno mesto, ki svojim 250 000 prebivalcem nudi najboljše možnosti za izobraževanje, privlačna bivališča, odlično medicinsko oskrbo in močno socialno mrežo. 

Večjezične korenine. Že ime mesta priča o njegovih večjezičnih koreninah: ime je izpeljano iz slovenske besede „gradec” (majhen grad); med. 6. im 8. stoletjem so kraj naseljevali Slovani; po 8. stoletju so Bavarci in Franki asimilirali in pokristjanili Slovane.

Leta 1128 je mesto prvič omenjeno v listinah kot Gradec. Dve stoletji in pol kasneje, leta 1379, je postal Gradec rezidenca Habsburžanov vse do leta 1619. V stoletjih, ki so sledila, so italijanski stavbeniki zaznamovali mesto s svojo arhitekturo, zgradili so veličastno renesančno trdnjavo, ki je bila v času Napoleonskih vojn leta 1809 porušena, brez da bi jo napadalci kdajkoli zavzeli. Današnja simbola mesta - stolp z uro in zvonik – so graški meščani odkupili in ju s tem obvarovali pred uničenjem.

Večkulturna tradicija. Gradec leži na stičišču evropskih kultur. Tukaj so se v popolnoma specifičen značaj spojili romanski in slovanski, tudi madžarski in seveda germansko-alpski vplivi. Kdor se sprehaja po graškem starem mestnem jedru – sicer eno največjih sklenjenih ansamblov v nemškem jezikovnem prostoru -, lahko razbere ta značaj v zgradbah gotike, renesanse, baroka, historizma vse do secesijskega sloga. To – tudi v kontrastu s skrbno vstavljeno moderno arhitekturo – edinstveno staro mestno jedro, je bilo 1. decembra leta 1999 vpisano na Unescov seznam »svetovne kulturne dediščine«. Večkulturna tradicija, ki mesto zaznamuje že več stoletij, je temelj graške kulturne in politične identitete. Gradec je danes kraj mednarodnih srečanj in medkulturnega ter medreligioznega dialoga; leta 2001 se je mesto s privolitvijo OZN razglasilo za prvo evropsko mesto človekovih pravic, leta 2003 je Gradec slovel kot kulturna prestolnica Evrope.

Jezikovna raznolikost. Gradec je mesto, kjer ima jezikovna raznolikost izreden pomen. Tukaj je sedež Evropskega centra za moderne jezike Sveta Evrope, ki si prizadeva za širjenje in konkretno uresničevanje ideje večjezičnosti v svojih državah članicah. Na mestnih ulicah govorijo več kot 100 jezikov, na graških šolah se učenke in učenci lahko učijo okoli 15 jezikov – in 17 jezikov pri pouku v maternem jeziku za priseljence na obveznih šolah. Na Inštitutu za teoretsko in uporabno prevodoslovje univerze Karla in Franca ter na Inštitutih za anglistiko in amerikanistiko, romanistiko in slavistiko lahko študentje študirajo 12 jezikov. »treffpunkt sprachen« - Center za jezike, pluralizem in strokovno didaktiko univerze Gradec – strmi k širjenju večjezičnosti. Jeziki so tudi težišča na obeh Pedagoških visokih šolah v mestu in za Graško dvojezično šolo (GIBS) je eden glavnih ciljev poučevanje, učenje in komunikacija v več jezikih. Naloga Avstrijskega jezikovnega kompetenčnega centra (ÖSZ) je razvoj jezikovnega poučevanja in učenja.

Übersetzung: Daniela Kocmut